Toplotna prevodnost

Toplotna prevodnost je prenos toplote z mikroskopskimi trki delcev in gibanjem elektronov med predmeti z različno kinetično energijo. Odvajanje odpadne toplote s toplotno prevodnostjo je poleg temperature okolja odvisno od toplotne prevodnosti materiala, iz katerega je izdelano hladilno telo, in geometrije hladilnega telesa. Kovine, kovinske zlitine, nekateri kovinski oksidi, keramika, diamant in druge oblike ogljika so dobri toplotni prevodniki. Grafen, alotrop ogljika v obliki dvodimenzionalne heksagonalne mreže na atomskem merilu, ima osupljivo visoko toplotno prevodnost 5000 W/mK. Med kovinami ima najvišjo toplotno prevodnost čisti baker (okoli 400 W/mK). Aluminij in njegove zlitine imajo zmerno toplotno prevodnost v območju 90-240 W/mK. Keramika, ki je tako električno izolirana kot toplotno prevodna, ponuja toplotno prevodnost med 100-200 W/mK. V sistemih LED razsvetljave je prevodnost prvi način prenosa toplote po toplotni poti. Začne se na spoju polprevodnikov in toplotna obremenitev potuje skozi niz komponent, da se konča na konvekcijski površini hladilnega telesa.